Napisala: Biča
Sem sukenka z vsem srcem. Koliko lepega je tle pri nas.
Imamo Sočo in kajakaše, najlepši most z največjim kamenitim obokom, spomin mizarstvu in muzej, Sabotin kot hrib. Sabotin kot spomin in opomin prvi svetovni vojni, spomin sviloprejki skozi murve, mejo z italijo, ki je več ni. Kekec, hribček za jutra, Sveto goro, Škabrijel za divje kolesarje, pohodnike. Lepe razglede iz vseh vrhov dol do morja ali gor do alp ….in imamo naš ponos, ponos sukenskih polj.
Sukenski regut ali goriški radič.
To je vrtnina, ki je zaznamovala naš prostor. Od ” vedno” je rasu tuki.
Posebnost mu je še dodala druga svetovna vojna in zaprtje meje. Saj so z mejo presekali polja in kmetije. Hiše so ostale na slovenski strani. Regut na talijanski. Je bil kmečki blok in šverc. Kmeti so imeli posebne prepustnice, da so lahko večkrat hodili dol in gor.
Ma regut je ostal v tistem času, kar na uni strani. Ga niso prinesli več gor. Vsega so prodali v Italijo za lepe soude. Se je dalo lepo živet. Domu so prnesli korenike in liste, tiste malo slabše, ki so pokrivali najlepši del reguta. Korenike za u paštu. Listi za okisat. Kajšn bot, za posebne priložnosti, kot je ohcet je pršu gor tudi ta ljp. So nrdili buket
(šopek) za nevesto. Ženinu v gumbnicu. Ga dali na parton. Na konci pa pojedli.
Radič, latinsko radix, po sukensko, regut!
Ime za cikorijo, kamor regut spada.
Zakaj tako poseben, zakaj najboljši in najlepši?
Da je tak, je kriva posebna pridelava, ki ji rečemo siljenje.
Začnem od začetka.
Semena cvetov cikorje vsak kmet tradicije odbere, skrbno čuva in vzgaja. Skrivnost ga naredi še boljšega. Je pa res, da ga je s skrivnostjo vedno manj. Kmetov je manj in še tistim, ne sledijo mlajši rodovi ali zelo malo je takih, ki vztrajajo. Ni enostavno. Ni lahko. Šminkarija tukaj nima kaj iskat.
Semena so posjana.
Polja so ob Soči. Prod je njena zasluga. Tudi vlaga ob Soči ima velik vpliv, da je tak, ku je. Regutu paša.
Naš regut rase kot vsak drugi. Ma pole! Pride čas ko dozori. Ga ne poberejo. Pride zima. Takrat čakajo mraz. November. December. Mora vsaj tri dni past slana.Ga mraz stisne. Potem šele poberejo regut s koreniko vred. Ga ne nesejo iz polja! Ostane tam. Zdaj se začne proces. Dajo ga v gredo njive in pokrijejo z zemljo. Par dni tako stoji. Šele potem ga nesejo domov na toplo. Enkrat so ga dali na gnoj v hlev. Zdaj gnoja ni. Ga dajo na žagovino v klet, ki dobro drži toploto. To je prilagajanje času.
Kakor koli. Gremo naprej. Na žagovini stari veliki listi zgnijejo. Iz korenike začne rast srčica, nov regut. Sukenski regut. Značilen v svoji obliki galtroža (vrtnice) škrlatni barvi, ki je slikar ne ulovi tako lepe. Rebra iz korenike bela kot nedolžen sneg.
Ni še konec. Ga je treba očistit in oprat. Rabi še dolgo, prej ku mu lahko rečemo, da je lep ku galtrož. Je dolga. Sem kdaj pomagala. Bolj tako, za hec. Za glaž vina. Se dogaja takrat. Vsi tapravi vemo, kdaj se čisti. Nas pride puhno, slučajno mimo, na kaku kvantu in tisti glaž vina. Je lepo. Jim gre čas bolj hitro pri čiščenju.
Samo, da veste!
Gre devet krat skozi roke kmeta prej ku pride na plac(trg) in pole na krožnik.
Če mene prašaš je najboljši okisan. Ma! Tak, ku če bet. Tako hrstljav in lep in ne grenk. Njegova značilnost! Da te nima kdo za norca, ko ga kupavaš! Obvezno kuhan krompir, ocvirki, česnik, fižol in paširano jajčke. Sol poper, kis in oljčno olje. Fajn premjšat. Malo pustit stat, če zdržiš in pole pojest. Odličen tudi v pašti, v njokih, korenika z rižem ali v šnopcu…..ni, da ni. Pridite v naše ošterije in restavracije. Ne bo vam žal.
Prva, ki je zbudila med gostinci in posledično gurmani, sukenski regut je sigurno” Ošterija Žogica “, ki se ponaša z imenom, Hiša sukenskega reguta. Pod taktirko glavnega kuharja Mateja Vodana Culinart Slovenia postanejo krožniki čarobni po okusu in izgledu .
Sukenski regut!
Njegov čas je nekje od decembra do februarja. Vse je odvisno od vremena, zmrzali, pridnih kmetov in oštirjev. Vabljeni!……
….Vedno dobim koga v roke, da mu nakladam, kako je lepo pri nas, kaj vse lahko počneš, kaj lahko vidiš. ……pazi se me, če me srečaš, kje po solkanu ali kje v bližini Soče, na sukenskih poljih, ti povem še kej od reguta…..
Pridelovalci;
sukanskega reguta;
*Boštjan in Teja Korsic –
pr Zdorovih
*Klara Jug-pr Komandiču
*Jožko Kancler- pr Kanclerji
*Marta -pr Figelnih
*Anton Srebrnič- pr Koltiči
*Bašin- pr Wblči