Slovenija, Goriška Brda, Šmartno, 22.4.2023
April. Dež. Oblačno. Sonce. Dež. Toplo. Mraz. Oblačno. Oblačno. Toplo. Mraz. Sobota. Popolno. Oblakov ni. Samo plavo nebo. Jutro je sveže. Ura je osem. Peljem Bobota, mojega psa čez polja k Soči. Oba narediva en tufo. Tako lepo. Te zbudi. Energija za cel dan. Jo bom rabila. Šibava domov. On bi še. Jaz imam silo. Na poti naberem rože. Ne morem mimo. Danes je v Šmartnem, lepi srednjeveški vasici festival Brda&Vino.
Že vem kako bom okrasila stojnico. Imam vse naštimano. Samo sveže rože so še manjkale. Bom promovirala zgodbo zapuščenih vinogradov vinarije uou_wines . Zgodbo, ki ji ni para. Zamujam. Zajtrk. Čedno se naštimam. Meni se zdi. Okusi so različni. Malček se nabarvam. Se potrudim. Ta festival ni kar tako. Je bil razprodan že mesec nazaj. Se že ve zakaj. Se govori.
Me kliče Marinko. Gremooo. Se stlačim v kombi. Pregledam še enkrat, če imava vse. Vino je. Odpirači. Posoda za led. Za odlivalnik stara kozička. Košara za kruh. Prt. Vizitke… Kombi naju že pelje proti čudoviti panorami Brd. Prideva ob pravem času. Varnostnik nam prijazno pomaga pri vstopu v vas. Zapeljeva blizu, kar se da. Znosiva robo, do naše stojnice. Marinko odhaja. Bo z mano na stojnici Jurij. Ne poznam. Bova prvič delala skupaj. Utrip predigre je lep. Vasica se polni s ponudniki. Stojnice so vse enake. Lepo razporejene po celi vasi. Sonce, sence v zidovih in svež vetrič delata vas čarobno.
Pripravljeno je kot se šika. Vsi enake prte. Napisi sodelujočih. Kateri vinar. Katera ošterija, restavracija, kmečki. Kaj bo kdo kuhal. Čedno.
Utrip je vedno glasnejši. Škatle gor, škatle dol. Led tja. Krožniki sem. Dekoracije plapolajo po zraku. Organizatorji v vprašanju. Ste v redu? Imate vse? Manjka kaj? Organizacija v nulo. Zalogaj festivala velik.
Lepo okrasim mizo. Hlebec kruha na kvačkan prt. Lesena košara. Star škaf za led. Rože. Plakat. Flaške naredijo piko na i. Zadovoljna. Vidim, da tudi drugi počnejo isto. Vsi se radi izkažemo. Vmes pozdravi. Objemi. Smeh. Komentarji. Dirke gor in dol v zaključevanju priprav. Danes bo lep dan. Je že v zraku. Pride Jurij. Mlad fantina. Prvič vidim. Ne vem kako bova. Po prvi debati, super. Obvlada. Ve za kaj se gre. Vino je njegovo strast. Vesela. Grem čez vas. Je še malo časa, do otvoritve. Utrip je izjemen. Ponudniki tudi. Smetana vinarjev. Gostincev. Nastopajočih. Nasmehi in dobra volja me peljeta skozi labirint uličic. Ura je poldne. Festival se začne. Obiskovalci polnijo prostor. Glasba plošč igra na enem koncu. Na drugem pleše folklora. Na tretjem ciganska melodija. Na četrtem Jazz….Noro lepo. Dišave kuhinj so čudovite. Mi ponujamo vino. Glaži iščejo vino okusa. Umetniki rišejo pod cerkvijo. Vaška galerija ima na stežaj odprta vrata. Iz trgovinice na ovinku diši po milih sivke. V kantočku kraljujejo briška olja. Ostrige se odpirajo na ulici. Mi pridobivamo kupce vin. Prostor je vedno bolj vesel in glasen. Opominja uro konca. Čas je zbežal v večer. Konec je ob sedmih. Ni pardona. Ni podaljšanja, ko je najlepše. Pospravljamo. Odhajamo. After spustimo.
Kapo dol ekipi, ki je spravila festival skupaj. Dan je bil čudovit. Tak, ki ti ostane v spominu. Nepozaben.
Se vidimo drugo leto.
Kombi z zahajanjem rdečega sonca pelje po briških gričih proti Solkanu. Meni jemlje dih, ki sem tu doma. Kaj šele obiskovalcem, ki so tukaj prvič?
Napisala: Biča