Napisala: Biča
Jesenski Art Circle 2022
Večer v pričakovanju. Pred zadnji večer v sklopu dogodkov festivala Art Circle Slovenia.
Tretji sklop. Jesenski. V tej zgodbi nastopajo;
Art Embassy of Spain – Jaquin
Art Embassy of France – Vina Dolfo
Art Embassy of Austria – Fana Estate
Art Embassy of Brazi l- Larya
Art Embassy of Serbia – Simcic wines Marjan Simčič
Fana. Sem bila že popoldan gor pri njih. Se je Nika Špika šla menit z Mašo in Klemnom za skupne projekte. Konstruktivno. Vesela. Je zdaj to tudi moja zgodba.
Dogaja se na polno. Sestankujemo. Mimo priteče gospodar in že ponuja vino naključnim obiskovalcem vinarije. Kako lepo obiskovalce preseneti utrip hiše. Vidim zadovoljne obraze. Tam ob bazenu z nogami v vodi klepatajo tri gospodične. Počasi in z užitkom srebajo vino in razvajajo svoje brbunčice. Čez ograjo prelep pogled na trte. Grozdje pobrano. Samo še listi se upirajo vetru. Eni odpadejo. Jesen prihaja v najlepši obliki. Tja desno od vinarije mogočen hrast v vsem svojem sijaju. Na mestu, ki zaključuje posest.
Po dolgi terasi odprta široka okna. Noter umetnost. Diši po barvi. Slike v zaključku. Umetniki vsak v svojem elementu. Na mizi tavelike flaške, ki so jim dali umetniki poslikavo. Zaščitni znak festivala, ki se je začel tako preprosto in razvil v mednarodno zgodbo. Zdaj osemnajst držav.
Vmes vsega ljubega nereda Boris Grozdanič Gorjan in njegova dama pripravljata ozadje za fotografiranje. Bo ulovil čas. Poznam. Obvlada. Profi. Tako prijetno. Delovno.
Aja večer.
Me je Aleš povabil naj pridem. Sva z Andrejem neki spravla skupi.
U bistvu ti ne povem. Presenečenje. Je reku.
Seveda pridirkam zadnjo minuto v Medano. Gradnikovo domačijo. Tam se bo dogajalo. So malo spremenili urnik in potek dogajanja. Ni važno. Nisem zamudila nič.
Dvorišče polno sodelujočih tretjega sklopa. Umetniki. Vinarji. Povabljeni. Pisana družba. Že gremo po ozkih stopnicah v klet. Tam bo performance. Stoli postavljeni v spiralo, polžjo hišico, nametani? Se nisem odločila kako. Drugače. Zvočniki okoli po kantonih. Na sredi kavaleti. Gor velika deska. Mešalna miza. Nabasana. Lučke žmigajo. Že malo futuristično. Pripravljena za dva, da nas popeljeta v zvočno doživetje.
Avtorja skladbe Aleš Krebs in Andrej Kobal.
Naslov,
Br AMOR ver. 1.0.
Aleš Krebs, oblikovanje GranuRise
Zdaj že vem.
Mogoče nas je trideset. Zapolnemo prostor do zadnjega stola. Uvodni govor prevzame Aleš, dopolne ga Andrej. Luči se zaprejo. V tišino se začnejo oglašati kaplje. Enkrat iz leve, enkrat desne. Od tam. Od tle. Iščeš zvok z ušesi, telesom.
Oči se same zaprejo. Ni bila to moja zamisel. Bila je podzavest. Kaplje se iščejo v odpiranje zarjavele kljuke. Krik ptiča. Voda. iz daljave. Odprem oči. Pogledam Aleša in Andreja. Bila sta tako usklajena v svoji igri. Transu. Oči me ne ubogajo. Mižim. Slišim zvoke reda v neredu. Nered v redu. Glasovi gozda. Skok v vesolje. Krik. Grom. Klepet.
Zvok zajle. Pok. Zvon. Brenčanje čebel. Glas ženske. Vedno glasneje. Godba na pihala. Eno čez drugo. Iz enega kota v drugi. Pisk. Žvižg. Vedno glasneje. Godba se ubiva, skače v stene. Glasno. Zelo glasno. Tišina. Tišina. Konec. Tako nas je zajelo. Ujelo. Pozabili ploskat. Noro dobro. Noro odlično. Super noro odlično. Sem izvedela, da je ta program Andrej delal pet let. Zdaj je nov v igri. Komaj čakam. Že zdaj. Luči se odprejo. Ploskamo in kar ploskamo. Se pogledujemo, tipo, ma je blo, a. Dobro, ne. Hm, res dobro. Čestitamo. Eden čez drugega. Navdušenje in že odhajamo po tistih vijugastih ozkih stopnicah ven. Zadihamo svežino večera. Kozarec vina bo prav zapašal. Baldo mi natoči njegov Chardonnay. Odličen.
Debata se vrti v vzdušju koncerta, zvoka. Umetnosti. Dokončanju slik. Čustveno. Na nebu zvezde. V šepetanju ure zaključujemo večer. Jutri je še en, zadnji dan tretjega sklopa Art Circla.
Vila Vipolže bo kipela od umetnosti tega tedna.