Galerija Zale Pepe otvoritev JE-KU-JE

Lepa nedelja je naredila še lepši zaključek v Šmartnem.

 Sem si že en cajt nazaj na tablo, na veliko napisala datum in uro;

“Ne pozabi!

Galerija Zale Pepe otvoritev!”

Se že peljemo z Martina Alma  in Alešem gor v Brda  . Me pobereta pred bajto. Hitimo govoriti eden čez drugega. Pot je prekratka. Premalo se vidimo. Se že menimo, kje smo naslednji petek. Hihi. Pri Martini, ALMA Medana  se bo dogajalo. Še prej, tja in tja in Petra Doljak . Dekliščina. Pariz. Jaz ne morem. Ufa. Mi bodo pošiljale slikce. Tipo, kaj zamujaš. Itak mi je že zdaj žal.

Prispemo v srednjeveško vasico Šmartno. Lepa. Skrbno obnovljena. Obzidje in glavni plac. Na trgu škrlje. Posebne. Na njih klepet družbe, ki jih je izbrala ista zgodba. Ogled razstave z naslovom, JE-KU-JE.

Na vse strani pozdravi. Klepet. Prepletajo se zgodbe umetnosti, kulinarike, vina, vsakdana…

Ura za govor. Pred vhod galerije se postavi triperesna deteljica umetnikov. Govor prevzame Katja Kogej . Kakor zmeraj z lepimi besedami slovenščine predstavi Nataša Gregorič, Ivana Skubina in se skromno zahvali, da lahko razstavlja s tako velikima umetnikoma kot sta Nataša in Ivan. Lepa je ta skromnost. Veje iz vseh treh. Ploskamo. Vrata se odprejo. Majhna butična galerija napolnjena z deli, ki prostor polnijo in skrati si vsaka umetnina pobere svoj del, ki mu pripada. Vsak je poseben in samosvoj v svojem žaru. Gnetemo se po prostoru in uživamo v razstavi. Lepo.

Klepet se seli iz galerije na plac iz placa v galerijo in na plac.  Gostoljubno ponudijo kozarec vina iz Klet Brda. Frtaljo sta prinesli vedno nasmejani in prijazni sestri iz Turistična kmetija Breg  . Nas vidite. Kozarček v eni roki, frtalja v drugi. Polna usta. Besede, besede, besede. Lepe besede. Sončni zahod tam čez obzidje in….nedelja ugasne sonce. Tema nas pelje domov. Spet je prekratka vožnja. Jutri je nov dan.